Čebelarji, ki želijo čebelje pridelke deklarirati z nazivom ekološko pridelani, morajo predhodno izpolniti predpisane zahteve, ki so določene z zakonodajo o ekološkem čebelarjenju. Te temeljijo na:
Evropski zakonodaji
V EU na področju ekološke pridelave poznamo Uredbo sveta (ES) št.834/2007 z dne 28.junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št.2092/91 ter Uredbo komisije (ES) št.889/2008 z dne 5. september 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št.834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora.
Obe Uredbi in njune dopolnitve opredeljujejo pravno formalni status ekološkega kmetovanja in tudi čebelarjenja na nivoju celotne Evropske Unije od 1.1.2009.
V maju, leta 2018 je bila na nivoju Evropske unije sprejeta nova zakonodaja s področja ekološkega kmetovanja, ki zajema tudi področje ekološkega čebelarjenja. Ta zakonodaja bo postopoma nadomestila prej omenjeni Uredbi in njune dopolnitve, ki so veljale oziroma še veljajo do preklica njihove veljave. Tako je bila v letu 2018 sprejeta Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007, ki bo pričela veljati s 1.1.2021. V tem času, do začetka veljavnosti krovne Uredbe, pa bodo sprejeti še določeni delegirani akti, ki bodo podrobneje opredelili posamezna področja ekološkega kmetovanja.
Državni zakonodaji
V Sloveniji poznamo Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Ur.l.RS št.72/2018 in 17/19 ), ki ureja tovrstno področje kmetijske pridelave v Sloveniji in je usklajen z evropsko zakonodajo. V njem so med drugim podrobneje opredeljene tudi zahteve glede območij primernih/neprmernih za ekološko čebelarjenje v Sloveniji. Poleg omenjene temeljne zakonodaje pa v Sloveniji poznamo tudi določene standarde za uporabo blagovnih znamk interesnih združenj. Tako morajo ekološki kmetje ali čebelarji, ki želijo uporabljati blagovne znamke interesnih povezav, ki označujejo ekološko pridelavo, poleg temeljne zakonodaje, v proces pridelave vpeljati tudi določene dodatne zahteve, ki jih narekujejo standardi za uporabo blagovnih znamk. Le tako lahko ekološki kmetje in čebelarji tudi uporabljajo določeno blagovno znamko (npr. Demeter, ..)
Ekološko čebelarstvo v luči nove evropske in nacionalne zakonodaje
Na področju ekološkega kmetovanja je s 1. januarjem 2022 začela veljati posodobljena evropska zakonodaja, ki ureja sektor ekološkega kmetijstva, vključno z ekološkim čebelarstvom. Od 1. januarja 2022 področje ekološkega kmetovanja na ravni EU opredeljuje Uredba (EU)2018/848 Evropskega parlamenta in sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 ter delegirane in izvedbene uredbe.
Države članice imajo možnost, da določene posebnosti opredelijo v lastni nacionalni zakonodaji. V Sloveniji smo imeli do sedaj v veljavi Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki je opredeljeval določene posebnosti za ekološko kmetovanje v Sloveniji. Na področju čebelarstva denimo območja, ki so primerna oziroma neprimerna za ekološko čebelarjenje.
Z vzpostavitvijo nove evropske zakonodaje se je pokazala potreba po posodobitvi nacionalne zakonodaje, zato sta v avgustu 2022 začela veljati dva predpisa, ki opredeljujeta posebnosti ekološke pridelave v Sloveniji. Tretjega avgusta 2022 sta bila objavljena Pravilnik o evidencah s področja ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil (Uradni list, št. 105/2022) ter Uredba o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov in živil, (Uradni list, št. 105/2022). Zapisana nacionalna zakonodaja v precejšnji meri spreminja zahteve na področju ekološkega čebelarjenja, predvsem na področju dovoljenih/nedovoljenih območij za ekološko čebelarjenje. Z uveljavitvijo nove nacionalne zakonodaje s področja ekološkega kmetovanja se v celoti ukinja zemljevid z dovoljenimi/nedovoljenimi območji za ekološko čebelarjenje. To področje ostaja za zdaj opredeljeno le v EU- zakonodaji, kjer so ta območja opredeljena z naslednjim zapisom:
V polmeru 3 km od stojišča nektar in cvetni prah izvirata iz pretežno ekološko pridelanih kulturnih rastlin ali samoraslega rastlinstva ali kulturnih rastlin, obdelanih po metodah z majhnim vplivom na okolje, ki so enakovredne tistim iz členov 28 (kmetijsko okoljsko podnebna plačila) in 30 (plačila v okviru območij NATURA 2000) Uredbe (EU) št. 1305/2013 in nimajo vpliva na ekološko čebelarstvo – izjema, če ni cvetenja ali v obdobju mirovanja čebeljih družin.
Drugačno definiranje območij, primernih/neprimernih za ekološko čebelarjenje, oziroma definiranje zgolj v skladu z evropsko zakonodajo, pa daje v prihodnje marsikateremu čebelarju, ki je do sedaj želel vstopiti v sistem in mu predhodna določila tega niso omogočala, priložnost, da v prihodnje vstopi v sistem in nadaljuje svojo čebelarsko prakso v okviru certificiranega ekološkega čebelarjenja.
